sadje, okusni, večinoma sladki plodovi kulturnih rastlin; večinoma jih jemo presne; izhodne vrste pogosto izvirajo iz jz. Azije, v Evropo so jih prinesli zlasti v rimskem obdobju. Pečkato sadje: jabolko, hruška, kutina, nešplja; koščičasto sadje: marelica, češnja, breskev, sliva, višnja; lupinasto sadje: kostanj, mandelj, oreh, lešnik; jagodičasto sadje: robida, jagoda, borovnica, grozdičje, brusnica, malina, ribez, grozdje, murva; bučevke: kumara, buča, melona; južno sadje: ananas, banana, agrumi, datelj, figa. Najpomembnejše sadno drevo zmernega pasu je jablana, nezahtevno drevo, primerno tudi za hribovska območja, dobro uspeva na prostem tudi pri visoki zračni vlagi; številne sorte, npr. sočna jabolka sorte beličnik, dozorijo že julija, jesenska sorta so zlata parmena, zimska pa zlati delišes in jonatan. Hruška zahteva posebne talne razmere in toplejše podnebje od jablane, pogosto jo gojijo v sadovnjakih; klapova hruška je zgodnja sorta, jeseni zori »pariška grofica«. Hruševe in jabolčne kutine so velike, dlakave in dišeče, gojijo jih večinoma kot grme ali nizka drevesa, uspevajo dobro na vlažnih, toplih in humoznih tleh; od sadnega drevja cvetijo kutine najpozneje, zato jih najmanj ogroža poznopomladanska zmrzal; od sliv gojijo pri nas predvsem češplje; ringlo na posebno toplih in dovolj vlažnih legah. Breskev sodi med sadne vrste, ki potrebujejo toploto, zahteva tople zgodnjepomladanske temperature in je zelo občutljiva za pozebo. Med vsemi vrstami koščičastega in pečkatega sadja cveti marelica najbolj zgodaj in je zato občutljiva za zmrzal. Češnje in višnje so nezahtevne, dobro uspevajo na ne prevlažnih apnenčastih tleh. Poznamo rdeče, rumene, zelene in bele kosmulje, tudi rdeče, belo in črno grozdičje; gojijo ga v obliki grmov ali drevesc. Kulturne oblike malin in robidnic so križanci med evropskimi in ameriškimi sortami; veliki plodovi, deloma brez trnov in pokončno rastoče rastline. Od 15. st. gojijo v Nemčiji gozdni jagodnjak; velikoplodne kulturne sorte so križanci južnoameriškega čilskega in severnoameriškega jagodnjaka. Vinska trta zahteva toplo podnebje. Pogosto nabiramo divje ali gozdne sadeže, npr. maline, robidnice, gozdne jagode, borovnice, brusnice, mahovnico, bezeg, šipek, rakitovec. Južno sadje izvira s tropskih in subtropskih območij. Sadje vsebuje poleg sladkorja (večinoma fruktoza) predvsem mineralne snovi in vitamine.
Dostopnost