negridi, ena od danes še živečih treh osnovnih skupin ljudi (rase). Najstarejši fosili negridov so iz časa po koncu ledene dobe iz osrednje Afrike, kjer so se po vsej verjetnosti tudi razvili. V v. Afriko in proti J so se razširili razmeroma pozno. Iz najdb lobanjskih kosti lahko sklepamo, da so se šele v 14. st. na J razširili prek reke Zambezi. Prvotne naseljence Kojsanide (rasni drobci) so delno premagali in podjarmili, delno so jih pregnali proti J. Pri tem so se negridni Zuluji srečali s prvimi evropskimi naseljenci, ki so se z rta na J Afrike širili proti S. Splošna značilnosti negridov so: lobanja je večinoma ozka, čelo pogosto izbočeno, obraz je običajno širok, nos širok in nizek, ustnice debele, z izrazito mejo med kožo in sluznico; zobna prognatija; so srednje visoki, temnopolti, imajo črne oči, črne, gosto nakodrane lase, po telesu so malo poraščeni in običajno imajo moški redko brado.
Dostopnost