nakazilo (asignacija), dvojna pooblastitev, s katero nakazovalec (asignant) pooblašča nakazanca (asignata), da na njegov račun izpolni nekaj določeni tretji osebi (asignatarju), tega pa pooblašča, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev. S tem odpade dvojno plačilo. Iz nakazila izhajajo tudi drugi pravni posli: menica, ček, akreditiv.

Sorodna gesla: akreditiv | ček | knjižni denar | menica


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek