mitoza [grško], najpogostejša vrsta delitve jedra celice. Vedno poteka pri razmnoževanju celic mnogoceličnih organizmov in pri nespolnem razmnoževanju enoceličarjev. Omogoči nastanek dveh hčerinskih jeder, ki vsebujeta enako število in enake vrste kromosomov ter s tem tudi enake dedne zasnove (gen) kot materinsko jedro. Med dvema mitozama je obdobje interfaze; jedro je od citoplazme ločeno z jedrno ovojnico in je presnovno zelo aktivno (genetska informacija), kromosomi so despiralizirani (funkcionalna oblika kromosomov) in vidni kot kromatin. Med interfazo, torej še pred začetkom mitoze, se ves dedni material v jedru podvoji (identična replikacija), pozneje pa se med delitvijo razporedi tako, da obe novi jedri dobita po eno kopijo celotnega dednega materiala materinske celice. Mitoza poteka v več zaporednih fazah, ki prehajajo ena v drugo: a) v profazi se začnejo kromosomi spiralizirati in s tem krajšati; prehajajo v prenosno obliko, vsak kromosom je sestavljen iz dveh kromosomskih niti (kromatid), b) z razpadom jedrne ovojnice in jedrc (nukleolov) se začne prometafaza, v živalskih celicah in celicah nekaterih preprostejših rastlin je v citoplazmi v bližini jedra centriol, tj. par pravokotno ležečih valjastih mikrotubularnih struktur, ki se podvoji in razdeli; oba centriola nato potujeta proti nasprotnima poloma celice; med njima začne nastajati delitveno vreteno; c) v metafazi so kromosomi maksimalno spiralizirani in zato najkrajši; delitveno vreteno je že popolnoma izoblikovano in sestavljeno iz polarnih niti, ki potekajo med obema centrioloma na obeh celičnih polih, ter iz kromosomskih niti, ki segajo od centriola do kromosoma, kjer se pritrdijo na kinetohor, tj. skupek beljakovin, ki leži na mestu primarnega zažetka ali centromera na kromosomu; delitveno vreteno potisne kromosome v ekvatorialno ravnino celice; č) v anafazi se kromatidi v vsakem kromosomu ločita in delitveno vreteno jima omogoči potovanje proti nasprotnima poloma celice; d) v telofazi začne delitveno vreteno izginjati, kromosomi se despiralizirajo do nejasno razpoznavnih niti in ponovno preidejo v svojo funkcionalno obliko; okoli despiraliziranih kromosomov se izoblikuje jedrna ovojnica, v nastalem jedru se pojavijo nukleoli in jedro je spet v interfazi; praviloma sledi delitvi jedra tudi delitev citoplazme; živalske celice se v sredini med novima jedroma zažemajo in končno preščipnejo, v rastlinskih celicah pa se v ekvatorialni ravnini po končani mitozi zbirajo vezikli iz Golgijevega aparata (citoplazma), ki vsebujejo polisaharidne sestavine celične stene; z združevanjem veziklov postopno nastane pregrada v citoplazmi med obema jedroma.
Dostopnost