šehten [hebrejsko], klanje obredno čistih živali po judovski postavi, ki prepoveduje uživanje krvi; Judje so živalim – ne da bi jih omrtvičili – s hitrim prečnim rezom od vratu do hrbtenice prerezali vratno žilo, goltanec in sapnik, tako da so izkrvavele. Obredno klanje je v navadi tudi v razl. drugih, predvsem islamskih državah.

Sorodna gesla: kašrut | šatnes


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek