evdajmonizem [grško], etično pojmovanje, po katerem je sreča smoter človekovega delovanja. Skoraj vsi etični nauki so evdajmonistični (nasprotuje jim etika dolžnosti pri I. Kantu), razlikujejo pa se v pojmovanju sreče. Za hedonizem je sreča čutno ugodje, za Aristotela znanje, za krščanstvo posmrtno zrenje Boga v onostranstvu. Benthamov družbeni evdajmonizem (utilitarizem) je poskušal doseči največjo možno srečo za največje možno število ljudi.
Dostopnost