fon [grško phone, ‘glas’], phon, enota za glasnost oz. za zaznavanje zvočne jakosti v fiziološkem merilu (fiziološke enote, zvok). Definiran je kot logaritem razmerja med poslušano zvočno jakostjo in jakostjo na meji slišnosti, ki je odvisna od frekvence zvoka. Razlike pri majhnih zvočnih jakostih zaznamo močneje, kot pri večjih. Uho ima največjo občutljivost pri pribl. 4000 Hz. Fonska skala se razteza od 0 fonov pri meji slišnosti do pribl. 120 fonov, ko je dosežena meja bolečine. Glasnosti nad 75 fonov so lahko pri dolgotrajnem poslušanju škodljive (fonometer). Podobna enota je decibel, ki ne upošteva odvisnosti meje slišnosti od frekvence.
Dostopnost