hepatitis [grško], vnetje jeter; najpogosteje ga povzročijo virusi (virus hepatitisa A, B, C, D in E, pa tudi drugi), lahko tudi bakterije ali protozoji, strupi, alkohol, zdravila. Akutni hepatitis najpogosteje povzroča virus hepatitisa A, lahko tudi čezmerna uporaba zdravil ali čezmerno uživanje alkohola. Glavni znak je zlatenica, spremljajo jo vročina, izguba apetita, utrujenost, v redkih hudih primerih lahko bolezen napreduje v jetrno nekrozo. Zdravljenje: počitek, lajšanje težav, bolezen se navadno pozdravi v nekaj tednih. Kronični hepatitis se lahko razvije iz akutnega hepatitisa ali pa bolezen od začetka poteka kronično brez hujših znakov. Najpogostejši povzročitelj je virus hepatitis B, lahko tudi kronični alkoholizem idr. Napreduje lahko v jetrno cirozo. Znaki: le slabo počutje. Virusni hepatitis: virus hepatitisa A se prenaša fekalno-oralno, tj. z okuženo hrano ali vodo, povzroča akutni hepatitis; virus hepatitisa B s krvjo, spolnim odnosom ali z matere na otroka med nosečnostjo in porodom; virus hepatitisa D se pojavlja skupaj z virusom hepatitisa B, tudi prenaša se na enak način; virus hepatitisa C se prenaša z okuženo krvjo, spolnimi odnosi ali z matere na otroka med nosečnostjo in porodom; virus hepatitisa E pa se širi z okuženo vodo in povzroča epidemije. Mogoče je preventivno cepljenje proti hepatitisu A in B (priporoča se osebam, ki so bolj izpostavljene okužbi); od 2000 je cepljenje proti hepatitisu B del obveznega cepljenja otrok.
Dostopnost