Salomonovo otočje (Solomon Islands [sóləmon ájlents]), melanezijsko otočje v Oceaniji, v. od Nove Gvineje; deli se na s. skupino (Bougainvillov otok, Choiseul, Santa Isabel, Malaita) in j. skupino (Guadalcanal, San Cristóbal, Nova Georgia idr.), skupaj 38.200 km2, 470.000 preb.; gorati otoki z aktivnimi ognjeniki (Balbi, 2743 m), tropsko podnebje; pridelujejo kokosove orehe, banane, riž, taro; živinoreja, les, ribištvo. Otočje je znano po figuralni plastiki; figuralno oblikovani premci čolnov, izrezljana in poslikana vesla za kanuje, intarzije iz biserovine.
Zgodovina: otoke je 1567 odkril Španec A. Mendaña de Neyra; naslednji jih je dosegel L. A. de Bougainville šele 1768. Otoka Salomonovega otočja Buka in Bougainvillov otok sta bila od 1899 nemški protektorat, 1920–75 pod avstralskim skrbništvom (skupaj s Severovzhodno Novo Gvinejo), potem del Papue Nove Gvineje; drugi otoki, ki danes sestavljajo državo Salomonovi otoki, so bili britanska posest vse do neodvisnosti (1978).
Dostopnost