zaščitna čelada, pokrivalo, ki glavo zavaruje pred poškodbami zaradi udarca ob tla, trde robove ali pred padajočimi trdimi predmeti. Zunanja plast je izdelana iz lahke kovine ali umetne snovi, notranjost pa je mehko obložena. Obe plasti razporedita sile (ob udarcu) na široko površino in preprečita lokalne poškodbe lobanje. Oblika zaščitne čelade je nekoliko odvisna od namena uporabe: a) v industriji in gradbeništvu ščiti le zgornji del glave in oči pred padajočimi predmeti, zato ne sega čez ušesa; b) v prometu je priporočljiva za kolesarje in obvezna za voznike motornih koles. Kolesarska je ploska in pokriva le zgornji del glave. Med motorističnimi razlikujemo čelado ‘jet’ (starejšo; razvila se je iz letalske in pokriva glavo od čela do tilnika) ter integralno čelado (varuje tudi brado in ima premakljiv vizir za zaščito oči in obraza); c) športne čelade so prirejene vrsti nevarnosti v posamezni športni panogi. Uporabljajo se pri alpinizmu, športnem letalstvu, zmajarstvu, padalstvu, jamarstvu, bobu, smuku, hokeju, skeletonu in avtomobilističnih in motorističnih dirkah; č) vojaške čelade so izdelane iz debele pločevine, ki zadrži lažje šrapnele ali odbije kroglo, izstreljeno iz lahkega orožja, če vanjo prileti poševno.

Sorodna gesla: čelada


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek