1. lupljenje lesa, odstranjevanje drevesne skorje na podrtem deblu in panju zaradi preprečevanja množitve lubadarjev ali hitrejše osušitve zaradi lažjega prevoza lesa. Skorjo so nekdaj uporabljali v strojarstvu in so jo lupili tudi s stoječega drevja.

Sorodna gesla: lubadarji
2. lupljenje lesa, jelenjad in drugi parkljarji obžirajo lubje stoječega drevja; skozi rano prodrejo glive povzročiteljice trohnobe lesa in razvrednotijo spodnji, najvrednejši sortiment.

Sorodna gesla: obžiranje | trohnoba


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek