bazilika [grško-latinsko], 1. arhitektura:prvotno (v grški antiki) stavba za urad arhonta basileusa na atenskem trgu (agori); dolga pravokotna dvoranska stavba z apsido s sedežem za sodnika. V rimski antiki tržnica in sodna dvorana. Iz nje se je razvil tip starokrščanske cerkve s tremi ali petimi vzdolžnimi, na V usmerjenimi ladjami. Osrednjo, višjo (glavno) ladjo, zaključeno z apsido, v kateri je bil glavni oltar, so razsvetljevala okna v t. i. svetlobnem nadstropju. Kmalu se je pojavila še prečna ladja (transept), postavljena med apsido in vzdolžne ladje. Stebri ob glavni ladji nosijo polkrožne loke ali arhitrav. Vhodni steni je velikokrat dodana vhodna lopa (narteks) in atrij s stebrnim obhodom (peristilom). Največ starokrščanskih bazilik se je ohranilo v Rimu (npr. Santa Maria Maggiore) in v Raveni (npr. Sant’ Apollinare in Classe).
Dostopnost