İznik [íznik], mesto v Turčiji, v jv. zaledju Marmarskega morja v provinci Bursa, na v. obali İzniškega jezera (bogato z ribami), 12.000 preb.; pridobivanje sadja in zelenjave.
Zgodovina: prvo naselje antična in bizantinska Nikaja, turški İznik od 1331, 1402/03 so mesto porušili Mongoli, pozneje znan po svilarstvu in izdelkih iz keramike (16. st. – 1717, izniške keramične ploščice). Ostanki rimskih in bizantinskih stavb, pomembne pa so tudi stavbe iz zgodnje osmanske dobe: najstarejša znana osmanska mošeja (Hacı Özbek, 1333), ubožnica Nilüfer Hatun (1388/89, zdaj mestni muzej), medresa Sulejmana paše (1340–50, porušena), Zelena mošeja (i. po zeleni barvi ploščic na minaretih) z enkratno stavbno plastiko, hamam (kopališče) Ismail bega (seldžuški, začetek 15. st.).
Dostopnost