Sigismund, kralji:
1. Sigismund Luksemburški, nemški kralj (1410–37) in cesar (1433–37), *15.2.1368 Nürnberg, †9.12.1437 Znojmo; 1378 kot drugi sin Karla IV. podedoval mejno grofijo Brandenburg; z zaroko z Marijo (1372), najstarejšo hčerko ogrskega in poljskega kralja Ludvika I. Velikega, pridobil dedne pravice do obeh dežel, vendar se mu je po Ludvikovi smrti (1382) uspelo uveljaviti samo na Ogrskem (kronanje 1387). Njegov velikopotezni križarski pohod proti Turkom 1396 se je končal s hudim porazom v bitki pri Nikopolju; pred turškim ujetništvom ga je rešil Herman II. Celjski (ok. 1406 se je Sigismund poročil s Hermanovo hčerko Barbaro in pripomogel k naglemu vzponu celjskih grofov). Po smrti Ruperta Pfalškega 1410 izvoljen za nemškega kralja. Ker je v Konstanzu (1417) dopustil, da so zaradi krivoverstva sežgali J. Husa, čeprav mu je prej zagotovil varstvo, so ga husiti, po smrti njegovega starejšega brata Vaclava (1419), priznali za češkega kralja šele 1436, po uničevalnih husitskih vojnah. S Sigismundom je rod Luksemburžanov izumrl.

Sorodna gesla: Albert II. | avstrijska zgodovina | celjski grofje | Friderik I. | Habsburžani | Hohenzollerji | husiti | Hus, Jan | Janez (XXIII.) | Karel IV. | konstanški koncil | Ladislav Posthumus | Ludvik I. Veliki | Luksemburžani | Madžarska | Reformatio Sigismundi | slovenska zgodovina | Vaclav | Žižka iz Trocnova, Jan
2. Sigismund I. Stari, poljski kralj (1506–48), *1.1.1467 Krakov, †1.4.1548 prav tam; 1514 v boju z Moskvo izgubil Smolensk; 1525 je veliki mojster viteškega reda Albert Hohenzollern spremenil Prusijo v vazalno vojvodino Poljske. Podpiral kulturni razvoj; med njegovo vladavino se je začela poljska »zlata doba«.

Sorodna gesla: Sigismund III.
3. Sigismund II. Avgust, poljski kralj (1548–72), zadnji Jagelonec, *1.8.1520 Krakov, †7.7.1572 Knyszyn; nemški viteški red v Livoniji in nadškof v Rigi sta 1559 zaradi pritiska Rusov sprejela njegovo skrbništvo. 1561 je Livonija j. od Zahodne Dvine postala poljska fevdna vojvodina Kurlandija in Zemgale, preostala Livonija pa se je priključila Litvi. 1569 je Sigismund II. v t. i. lublinski uniji personalno unijo med Poljsko in Litvo zamenjal z realno unijo; dopuščal protestantizem.

Sorodna gesla: Jagelonci | Livonija
4. Sigismund III., kralj Poljske (1587–1632) in Švedske (1592–1604) iz rodbine Vasa, po materi Katarini vnuk Sigismunda I. Starega, *20.6.1566 Gripsholm, †30.4.1632 Varšava; 1604 moral prepustiti Švedsko svojemu stricu Karlu IX., 1629 pa njegovemu sinu Gustavu II. Adolfu Livonijo ter več pruskih in kurlandskih obalnih mest. Poskus razširitve države na V mu ni uspel, 1611 znova osvojil Smolensk. Podpiral protireformacijo (brestovska unija 1596) in jezuite.

Sorodna gesla: Gustav II. Adolf | Ivan III. | Jan II. Kazimir | Sigismund I. Stari | Varšava | Vasa


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek