blue-box [blú-bóks], blue-screen, postopek za mešanje dveh televizijskih signalov, s katerim za sliko napovedovalca vmešajo sliko ozadja. Z eno kamero snemajo osebo v studiu, ki stoji pred modro podlago. Sliko ozadja posnamejo z drugo kamero ali jo dobijo z magnetnega traku. Oba signala vodijo v mešalno mizo. Elektronsko vezje otipava prvi signal, z veliko hitrostjo preklaplja med obema signaloma in enega od njih poveže na izhod: če točka na prvem signalu ni modra, ga nespremenjenega prepusti, če pa je modra, na izhod preklopi drugi signal, ki nosi sliko ozadja. Gledalcu se zdi, da napovedovalec stoji nekje v pokrajini oz. zunaj studia. Uporablja se npr. pri vremenskih poročilih, kjer sliko vremenske karte v mešalni mizi primešajo za napovedovalca. Pri postopku pazijo, da nihče od nastopajočih ne nosi modrih oblačil; namesto (sprva) modrega ozadja lahko danes uporabljajo tudi druge barvne tone.