Slovani, indoevropska skupina ljudstev; prvič omenjeni na začetku 6. st.; razvili so se iz mešanice baltskih Venetov in prednikov Baltov in Slovanov (Baltoslovanov) v zadnji četrtini 1. tl. pr. n. š. v porečju Dnepra. Arheološko je zanje značilna zarubinska kultura, v 3. in 4. st. n. š. pa kijevska kultura. V 4. st. so si jih začasno podredili Goti. Gotsko nadvlado je 375 razbil prihod Hunov. Odselitev Gotov je odprla prostor slovanskemu razseljevanju proti srednji Evropi in na Balkan, v 6. in začetku 7. st. v povezavi z Avari. Med rekami Visla/Laba in Saale se začenjajo slovanska selišča deloma še v stiku z germanskimi naselbinami iz dobe preseljevanja ljudstev (Tornow), vendar na poselitvenih območjih, ki so jih Germani večinoma zapustili. Oblika slovanskih naselbin se bistveno razlikuje od germanskih; to so večstavbni dvori iz majhnih, v zemljo vkopanih četverokotnih prostorov; tudi lončenina je drugačna: Slovani so uporabljali prostoročno izdelane lonce t. i. praškega tipa. Zdi se, da so na zahodnem slovanskem območju zgodaj (8.–9. st.) začela nastajati politična središča, dokaz so utrjene naselbine. Ob prelomu tisočletja so se razvila v oblastna in gospodarska središča z arhitekturo obzidja, ki se je zgledovala po zahodnoevropskih in sredozemskih zgledih. Hkrati so nastala plemenska ozemlja. Materialna kultura Slovanov je bila pod vplivom agrarnega gospodarstva; pomembna je bila tudi trgovina na dolge razdalje, s Franki, otonskim cesarstvom, skandinavskimi obalami, bizantinskim in arabskim kulturnim območjem; arheološko je ta trgovina ugotovljiva na podlagi zakladov srebra. Religiozne predstave Slovanov so se izražale v svetiščih (Kap Arkona), tudi v človeških upodobitvah. V 12. st. so nemški kolonisti preplastili z. dele slovanskega območja (Vendi), vendar so živeli Nemci in Slovani skupaj do poznega srednjega veka. Južnoslovanska plemena so v 6. in 7. st. vdrla v bizantinsko cesarstvo, ogrozila Carigrad in se naselila v Grčiji. Skupaj z Germani in staroselci so doživljala avarski pritisk; ob Baltiku so Slovani poselili nekdanje ugrofinsko območje (Stara Ladoga, Novgorod), proti V so prodrli na območje Volge in Kame, proti J v Ukrajini do Črnega morja (Kijev).
Dostopnost