1. Kaplandija, v ožjem pomenu najbolj j. priobalni del Južne Afrike (okoli Rta dobrega upanja), s Kapskim polotokom, Kapskim hribovjem in planotama Veliki ter Mali Karu.
Sorodna gesla: Buri | Cape Town | Gourits | Karu | Noordwes | Nordkap | Ostkap | Rt dobrega upanja | Westkap2. Kaplandija, v širšem pomenu Kapska provinca (angleško Cape Province [kêjp províns], afrikanško Kaapprovinsie), prej Kapska kolonija, nekdaj največja provinca v Južni Afriki, 641.379 km2 (59 % površja države), 11,9 mln. preb., od 1994 na novo razdeljena na province Nordkap, Westkap in Ostkap; najpomembnejše pristanišče Cape Town. Kaplandija se od ozke, dobro namočene priobalne ravnice v več stopnjah vzpenja v sušno in vročo stepsko planoto (Karu, 1200 m). Reka Oranje v zgornjem toku oblikuje mejo s Svobodno državo Oranje, v spodnjem pa z Namibijo (neodvisna država od 1990). Na S meji Kaplandija z j. Bečuanijo (danes večidel Bophuthatswana) na republiko Bocvana. Ugodno podnebje ob obali (bližina dveh oceanov) je spodbudilo nastajanje naselbin Evropejcev. Današnje belo prebivalstvo (20 %) je predvsem burskega in britanskega rodu. V s. delu prevladujejo Bantujci (Soti-Cvani), na Z pa žive Grmičarji in Kojkojni. V s. delu prevladuje živinoreja (konji, govedo, ovce, koze), na J pa so pomembnejši poljedelstvo (žita, zelenjava, tobak), sadjarstvo in vinogradništvo. Nekdaj zelo pomembne farme za vzrejo nojev (s 440 g perja najboljše kakovosti so zaslužile 1 angleški funt v zlatu, po 1910 pa so zaradi sprememb v ženski modi povsem propadle) ponovno postajajo pomembne. Rudna bogastva: diamanti (v rudnikih, peščenih nanosih in pred obalo na morskem dnu), železova, bakrova, svinčeva in manganova ruda. Najpomembnejše industrijske veje so tekstilna, kemijska (umetna vlakna), usnjarska industrija, izdelovanje konzerv, tobačna industrija, predelava rib. Cestno in železniško omrežje je razmeroma gosto in sodobno. Poleg Cape Towna sta najpomembnejši pristanišči Port Elizabeth in East London.
Zgodovina: na začetku 18. st. jo je kolonizirala Angleška vzhodnoindijska družba. Sredi 18. st. so jo naselili Buri. 1814 si jo je priključila Velika Britanija. 1872 je dobila upravno avtonomijo, 1895 pa je bila priključena britanski Bečuaniji. 1910 je postala provinca v Južnoafriški uniji (zdaj Južna Afrika).
Dostopnost