bakrena doba (kalkolitik, eneolitik), prazgodovinsko obdobje, ki je dobilo ime zaradi prve uporabe bakra. Poznavanje pridobivanja bakra se je v 4. tl. pr. n. š. začelo postopno širiti iz jz. Azije proti jugovzhodni in srednji Evropi. Uporaba bakra se zato ni uveljavila povsod ob istem času, prav tako ni te kovine naenkrat nadomestil bron. Na Balkanu se je v okviru gumelniške kulture in vinčevske (Vinča) kulture že v prvi polovici 3. tl. pr. n. š. razvilo rudarstvo in predelovanje bakrene rude. Zato se je v srednji Evropi neolitski razvoj pretrgal, kulturni prostor pa je razpadel na manjše skupine. V drugi polovici 3. tl. pr. n. š. je razvoj zavrla selitev nomadov iz ukrajinskih step (kultura grobov z okro). V to mlajšo stopnjo bakrene dobe sodijo vse tiste kulture, ki so s svojim razvojem segale do zgodnje bronaste dobe (kultura kroglastih amfor, vrvičasta keramika, Vučedol, kultura lijakastih čaš, kultura zvončastih čaš, badenska kultura). Na začetku bakrene dobe se je razkrojil sistem velike družine; to se kaže v oblikah poselitve, v utrjevanju naselij in oblikovanju vodilnega sloja, ki je pokopan v reprezentančnih grobovih. V mlajši stopnji bakrene dobe se je v gospodarstvu vedno bolj uveljavila reja živali (govedo, konji); to se kaže tudi pri obredu pokopavanja.
Dostopnost