Rousseau [rusó], Jean-Jacques, švicarsko-francoski filozof, skladatelj in pisatelj, *28.6.1712 Ženeva, †2.7.1778 Ermenonville; samouk; živel nestalno popotno življenje; iznašel številski notni zapis, skladal arije, romance, melodrame, znana je njegova spevoigra Podeželski vedeževalec (Le devin du village, 1752); pisal glasbenoteoretske prispevke za Enciklopedijo. – Rousseau je zaslovel s svojimi kulturnokritičnimi razpravami (1749–53), v katerih je poudarjal negativen vpliv znanosti in umetnosti na človeka in zagovarjal vrnitev k preprostemu življenju v povezavi z naravo (Julija ali nova Eloiza, Julie ou la nouvelle Héloise, 1761). Tudi njegovo filozofijo vzgoje določa zahteva po naravnem razvoju mladega človeka (Émile ali o vzgoji, Émile ou de l'Éducation, 1762; sl. 1959), ob tem se je opredelil še za »naravno religijo«. V svoji teoriji družbe je izhajal iz naravne svobode in enakosti vseh ljudi, ki so za ustanovitev države sklenili družbeno pogodbo (Družbena pogodba, Contrat social, 1762; sl. 1960). V avtobiografskih Izpovedih (Confessions, 1765–70; sl. 1955–56) opisal svojo življenjsko pot. – Rousseau je močno vplival na 18. in 19. st.; njegovo antiracionalistično stališče je prispevalo k premagovanju razsvetljenstva, njegova filozofija države pa k izbruhu francoske revolucije.