religiozni pouk (pouk religije), nekdaj v šoli imenovan tudi verouk, obvezen ali obvezen izbirni predmet v javnih osnovnih in srednjih šolah, razen v šolah, ki so deklarirane kot svetovnonazorsko nevtralne. Položaj religioznega pouka je v evropskih državah različen, na podlagi deklaracij o otrokovih pravicah, sprejetih v EU, pa se kažejo težnje po večji informativnosti in zmanjšanju vzgojno-katehetskega vplivanja pri religioznem pouku. Različni so tudi pogledi na to, ali naj bo religiozni pouk obvezen za vse učence ali ne ter ali naj se organizira po enotnem programu ali po razl. veroizpovedih, kar terja delitev učencev pri tem predmetu glede na versko oz. svetovnonazorsko prepričanje; praviloma pa se učenci udeležujejo religioznega pouka na podlagi osebnega soglasja oz. soglasja zakonitih zastopnikov, razen v konfesionalnih šolah (zasebne šole), kjer je tudi ta pouk obvezen. Z zakonom o osnovnih šolah je bil 1996 v slovenske šole kot obvezni izbirni predmet uveden nekonfesionalni pouk o verstvih in etiki, ki ga lahko štejemo za obliko religioznega pouka.
Dostopnost