dielektrik, snov, ki pod vplivom električnega polja zaradi električne polarizacije proizvede v svoji notranjosti električno protipolje. Prav tako je za dielektrik značilna velika specifična električna upornost (> 1010 Ωcm) in visoka prebojna trdnost. Bistveni sestavni del kondenzatorjev.

Sorodna gesla: dielektrična konstanta | dipol | električna polarizacija | električna upornost | elektrostrikcija | kondenzator | ploščati kondenzator | polarizirnost | prebojna trdnost | susceptibilnost | vrtilni kondenzator


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek