nevroza [grško], razl. duševne motnje, ki se pojavljajo zaradi napačne razlage dogodkov; bolnik se stvarnosti in svoje bolezni zaveda (v nasprotju s psihozami). Glavne nevrotične motnje so blage depresije (nerazpoloženost), anksioznost (strah, fobije), obsesije (prisilno ravnanje kljub zavedanju o njegovi nesmiselnosti), nesposobnost vzpostavljati stike z drugimi, vegetativne motnje idr. Na nastanek nevroze vplivajo kronične preobremenitve, stresne razmere, psihične travme, tudi določene predispozicije. Po S. Freudu nastanejo nevroze zaradi nagonskih impulzov, ki jih Jaz ne izrine popolnoma. Simptomi so obramba in skrit odziv na nagone. To velja predvsem za psihonevroze (prisilna nevroza, fobija, histerija), aktualne nevroze pa izzovejo predvsem vegetativne odzive. – Zdravljenje motnje je v razl. smereh psihoterapije različno, pri pretežno organskih nevrozah (npr. srčna nevroza) je pomembno tudi organsko zdravljenje.
Dostopnost