organizacija [grško-latinsko],
1. splošno: 1) sestava razmerij med ljudmi (ki s to povezavo v sestavo postanejo člani s tem nastale združbe), ki zagotavlja obstoj in posebne značilnosti s tem omogočeni skupini ljudi ter smotrno uresničevanje v sestavi usklajenih ciljev delovanja skupine. V tem pomenu se govori o organizaciji združbe, npr. organizaciji podjetja, organizaciji ministrstva ipd. Organiziranost združbe izraža stopnjo kakovosti organizacije združbe. 2) kot združba skupnost ljudi z določenim ciljem, programom; relativno avtonomna celota ljudi in sredstev, ki si z določeno aktivnostjo prizadeva doseči zastavljene cilje.

Sorodna gesla: centralizacija | formalna organizacija | hierarhija | moč | oddelek | odsek | organiziranje | organiziranost | socialna struktura | socialni sistem | sociologija religije | zavod | združba
2. biologija: smiselna medsebojna urejenost delov telesa in funkcij, ki zagotavlja življenjske zmožnosti organizma; rastline in živali s podobno organizacijo telesne zgradbe se združujejo v sistematske enote. V širšem pomenu tudi skupno delovanje živalskih osebkov (socialna organizacija).

Sorodna gesla: samoorganizacija | živalske združbe


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek