gosi (Anserinae), poddružina plovcev; vanjo uvrščamo drevesne gosi (Dendrocygna), labode (Cygnus), morske gosi (Branta) in prave gosi (Anser); te imajo močne, za plavanje (plavalna kožica) in hojo prilagojene noge ter močan kljun z roženimi zobci; prehranjujejo se večinoma z rastlinami na kopnem, prenočujejo na vodi; razširjene so v hladnejših delih s. poloble; selivke. Samec in samica enako obarvana, skupaj sta vse življenje; samica vali jajca, samec jo straži; raznoliki klici za sporazumevanje. Mladiči so begavci in jih vodita oba starša. Snežna gos (Anser caerulescens) in grivasta gos (Branta bernicla) gnezdita v arktični tundri, severnoameriška kanadska gos (Branta canadensis) zdaj gnezdi tudi v severni in srednji Evropi; tja jo je naselil človek. Njivska gos (Anser fabalis), ki gnezdi v s. Evraziji, rdečenoga gos (Anser erythropus) in beločela gos (Anser albifrons) prezimujejo v srednji Evropi. V Evropi in Aziji gnezdi do 3,5 kg težka siva gos (divja gos, Anser anser; v Sloveniji je le na preletu in prezimovanju); je prednica evropske domače gosi. Domača gos je lahko barve divje ptice ali pa bela; 10–15 mladičev se izleže po štirih tednih valjenja; samici sledijo v »gosjem redu«, na koncu hodi gosak. Po desetih tednih obilne hrane dobijo do 4,5 kg teže. Več ras, najtežja do 15 kg. V starem Egiptu in Grčiji so bile gosi priljubljene domače živali, pogosto v povezavi s kultnimi predstavami.
Dostopnost