jegulje (Anguillidae), družina plenilskih rib kostnic v celinskih vodah in morjih s kačasto oblikovanim telesom, drobnimi luskami in sluzasto kožo; brez trebušnih plavuti. Pomembni vrsti: rečna jegulja (evropska jegulja, Anguilla anguilla), samci 50 cm, samice 150 cm in težke do 5 kg. V celinskih vodah živijo pet do deset let, nato odplavajo v morje. Iz iker se razvijejo prozorne, vrbovemu listu podobne ličinke (včasih opisane kot samostojen takson Leptocephalus). Ličinke so najmanjše v Sargaškem morju, zato sklepajo, da se tam drstijo. Z zalivskim tokom dosežejo 60 mm dolge, prozorne in okrogle mlade jegulje evropske obale. Ni še jasno, ali je evropska jegulja samostojna vrsta ali je to ameriška jegulja (Anguilla rostrata). Če drži drugo, so vse evropske jegulje potomke ameriških staršev. V prid tej hipotezi govori veliko podatkov. Zaradi visoke vsebnosti maščob uživajo jegulje večinoma prekajene. Kri surovih jegulj je strupena. Jegulja je v sorodu z gruji in murenami, ni pa v sorodu z električno jeguljo.
Dostopnost