• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Estonija (uradno Eesti Vabariik, Republika Estonija), država ob Baltskem morju, najbolj na S ležeča in najmanjša od treh pribaltskih držav; na Z meji na Baltsko morje, na S na Finski zaliv, na V na Rusijo in na J na Latvijo.

časovni pas srednjeevropski čas + 1 ura
površina 45.227 km2, S–J 220 km, V–Z 270 km
prebivalstvo 1,4 mln., 30 preb./km2, letna rast –0,5 %, življenjska doba 70 let
glavno mesto Talin, 386.000 preb., ob Finskem zalivu
upravna razdelitev 15 regij, 6 mestnih območij
članstvo v organizacijah OZN (od 1991), NATO, OVSE, EU (od 2004)
uradni jezik estonski
denarna enota kron (oznaka EEK)


Naravne razmere
Z gozdom porasla valovita pokrajina z ok. 1400 jezeri ter obširnimi močvirji in barji; po največjem med njimi, Čudskem jezeru (3550 km2, globoko do 15 m) poteka meja s sosednjo Rusijo. Pred močno razčlenjeno obalo Baltskega morja so številni otoki; največja sta Saaremaa (2710 km2) in Hiiumaa (960 km2).
Za S države, zlasti za obalo, so značilne številne apneniške pečine. Pokrajino je preoblikovala pleistocenska poledenitev, zato številne ledeniške morene in drugi ostanki delovanja ledenikov. Po umiku ledenikov se je zaradi razbremenitve zemeljske skorje površje začelo dvigati. To še poteka, najbolj izrazito na SZ države. Najvišja vzpetina v državi je 318 m visoki Munamägi.
Estonija leži v prehodnem zmerno hladnem podnebju. V Talinu (55 m nad morjem) je povprečna letna temperatura +5,2 °C, poleti tudi do +30 °C, pozimi do –30 °C. Letna količina padavin je 570 mm.
40 % ozemlja pokrivajo gozdovi, v njih živi veliko divjih živali (volkov, medvedov, losov). V Estoniji so narodni park (Lahemaa), biosferski rezervat, pet državnih naravnih rezervatov in 56 zavarovanih območij. Ekološke probleme povzroča predvsem gnojenje v poljedelstvu, ker zaradi visoke talne vode hitro prihaja do evtrofikacije.

Državna ureditev
Od 1991 je ta pribaltska republika ponovno neodvisna država. Od 1992 je po ustavi (potrjeni na referendumu) parlamentarna republika s predsednikom, ki ima velika pooblastila. Novi parlament (državni zbor) ima 101 poslanca. Zakon o državljanstvu, ki so ga sprejeli po razglasitvi samostojnosti, je povzročil med ruskimi prebivalci v Estoniji veliko nezadovoljstvo, saj omejuje državljanstvo vsem, ki so se priselili po 1940. Rusko govoreče prebivalstvo (več kot 35 % prebivalcev) je tako izgubilo volilno pravico.

Prebivalstvo
Po popisu prebivalstva 1998 je bilo 65,3 % prebivalcev Estoncev, 28,1 % Rusov, 2,5 % Ukrajincev, 1,5 % Belorusov in 1,0 % Fincev. V industrijskih mestih so Estonci v primerjavi z doseljenci iz drugih delov nekdanje ZSSR manjšina, zato tudi medetnični problemi. Pred 1945 je bilo 92 % Estoncev protestantske vere, drugi pa pravoslavne. Po razpadu ZSSR postaja vse bolj pomembno tudi versko vprašanje. Izobrazbena in življenjska raven prebivalcev sta v primerjavi z večino drugih držav, nastalih iz nekdanjih sovjetskih republik, precej visoki. Estonija je od vseh brez dvoma najbolj urejena država. Kljub temu je prehod na tržno gospodarstvo povzročil padec življenjske ravni. Med šestimi univerzami je bila najstarejša ustanovljena 1632 v Tartuju.

Gospodarstvo
V Estoniji sta v primerjavi z drugimi deli nekdanje ZSSR dobro razvita kmetijska in predelovalna industrija, zato je imela v okviru nekdanje ZSSR tudi največji dohodek na prebivalca. Od začetka 90. let potekajo prehod iz planskega v tržno gospodarstvo, privatizacija in liberalizacija gospodarstva. Posledica so dvig cen, znižanje življenjske ravni, pomanjkljiva oskrba z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Najpomembnejša panoga estonskega gospodarstva je kmetijstvo, predvsem mlečna živinoreja, prašičereja in perutninarstvo. Pridelujejo zlasti krmne rastline, krompir in lan. Pomemben je tudi ribolov v Baltskem morju in s. Atlantiku, kjer lovijo predvsem slanike. Industrijske panoge: strojna, tekstilna, živilska, lesna, papirna, kemijska in zelo razvita elektronska industrija. Industrijsko središče države je glavno mesto Talin. Estonija je, tako kot drugi dve pribaltski državi, skoraj popolnoma odvisna od dobave surovin in energije iz Rusije. Njeni naravni viri so skromni: oljni skrilavci, šota, fosforit, apnenec in dolomit. Oljne skrilavce predelujejo v kraju Kohtla-Järve, od koder vodi naftovod v Talin in Sankt Peterburg. Izvažajo predvsem kmetijske pridelke, izdelke iz papirja, tekstila, usnja, obutev, električne naprave in pohištvo. Uvažajo nafto, zemeljski plin, žito, les. Pred osamosvojitvijo je imela trgovinske stike skoraj izključno z ZSSR, zdaj pa jih vzpostavlja tudi z z. državami. Z drugima baltskima državama krepi regionalno sodelovanje (1990 oživitev t. i. baltskega sveta). Vse tri si prizadevajo za vključitev v EU. Glavno mesto Talin je izhodišče pomembne cestne povezave (Via Baltica) prek vseh treh pribaltskih držav. Najpomembnejše estonsko pristanišče je Talin v Finskem zalivu, med Estonijo in Finsko so redne ladijske zveze.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 5,7 mlr. USD, 4190 USD na prebivalca
delež po panogah (2000) kmetijstvo 6 %, industrija 28 %, storitvene dejavnosti 66 %
uvoz (2001) 4,1 mlr. USD
izvoz (2001) 3,4 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena) 0 USD


Zgodovina
V začetku 13. st. so območje današnje Estonije zasedli pripadniki reda mečenoscev, ki so se 1237 združili z nemškim viteškim redom. Pozneje je prišla pod dansko oblast. 1346 so Danci svojo lastnino prodali nemškemu viteškemu redu. 1588 so v Estonijo vdrli ruski zavojevalci, nato je bila razdeljena med Dansko, Poljsko in Švedsko. Po švedsko-poljski vojni si je Švedska 1629 prisvojila nadzor nad celotnim območjem. Po koncu velike nordijske vojne je Estonija 1721 prišla pod rusko oblast. Ob koncu prve svetovne vojne so jo zasedle nemške čete. 24.2.1918 je estonski nacionalni svet razglasil neodvisnost države. 1934 je ministrski predsednik Konstantin Päts zaradi naraščajočega vpliva fašističnega gibanja veteranov izvedel državni udar in je do uveljavitve nove ustave 1938 vladal kot diktator. S podpisom nemško-sovjetskega sporazuma 1939 je Estonija postala del sovjetskega interesnega območja. Junija 1940 jo je zasedla Rdeča armada. Kmalu nato so Estonsko republiko razglasili za sestavni del ZSSR. Po nemški zasedbi (1941–44) in ponovnem vkorakanju sovjetskih čet so izvedli kolektivizacijo. Politika perestrojke M. Gorbačova je 1988 sprožila nacionalno gibanje; istega leta je Estonija razglasila suverenost in 30.3.1990 neodvisnost, ki jo je 6.9.1991 priznala tudi Moskva. Na prvih demokratičnih volitvah 20.9.1992 so zmagale konservativne in nacionalistične stranke. Ok. 40 % prebivalcev v skladu z novim zakonom o državljanstvu z dne 7.11.1991 ni smelo voliti. Za Estonijo so značilne vladne krize in menjavanja vladnih koalicij. Prvi državni predsednik je postal L. Meri, ministrski predsednik pa od aprila 1995 Tiit Vähi, marca 1997 Mart Siimann, marca 1999 Mart Maar, januarja 2002 Sim Kallas, marca 2003 Juhan Parts. Septembra 2001 je bil za predsednika izvoljen A. Rüütel.
Estonija od sredine 90. let naglo gospodarsko napreduje. Septembra 1995 so predsedniki Estonije, Latvije in Litve na sestanku v Talinu sklenili sporazum o tesnejšem sodelovanju na vojaškem področju in pri zavarovanju mej z Rusijo in Belorusijo. 2004 je Estonija vstopila v NATO in Evropsko unijo.

Umetnost: estonska književnost.

Sorodna gesla: Baltik | Čudsko jezero | Estonci | estonska književnost | estonski jezik | Hiiumaa | Meri, Lennart Georg | Pribaltik | Rüütel, Arnold | Saaremaa | Talin | Wrangel


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek