Sumerci, pleme, ki je najbrž v prazgodovinski dobi iz neznane smeri prišlo v j. Mezopotamijo; od ok. 3000 pr. n. š. naprej nosilci najstarejše nam razumljive razvite kulture (politična organiziranost v številnih mestnih državicah, vsaka s svojim kultnim središčem, iznajdba slikovne pisave kot stopnje pred klinopisom; Gilgameš; izgradnja jezov in prekopov). V prvi polovici 3. tl. pr. n. š. prepletanje s Semiti, ki so zasnovali kraljevino Akad; po njihovem propadu (od 2198) poznosumerska doba s številnimi mestnimi kneževinami in državo t. i. tretje dinastije iz Ura (ok. 2100–2000 pr. n. š.) z visoko razvitim gospodarstvom in trgovino s tujino do Sredozemlja in Egipta.
Umetniške in religiozne predstave Sumercev so vtisnile močan pečat kulturi babilonske države in prek nje vsemu staremu veku na V; religiozne simbolne podobe sta prevzela tudi judovstvo in krščanstvo.

Sorodna gesla: Akad | Babilonija | Eridu | Gilgameš | Gudea | Hamurabi | razvite kulture | Sumerija | Ur


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek