Kette [kéte], Dragotin, slovenski pesnik, *19.1.1876 Prem (na Notranjskem), †26.4.1899 Ljubljana; šolal se je na učiteljišču in gimnaziji v Ljubljani, kjer je z Murnom, Župančičem in Cankarjem sodeloval v dijaškem literarnem društvu Zadruga, bil zaradi satire na škofa izključen, po maturi v Novem mestu vpoklican v vojsko, zbolel za jetiko in umrl v ljubljanski cukrarni. Dijaške pesmi objavljal v Angelčku, Vrtcu, Ljubljanskem zvonu in Novi Nadi. V ospredju Kettejeve lirike je mladostno razigrana, pozneje resnobno sentimentalna in strastna ljubezen, razpeta na čutnost in duhovnost. V oblikovno moderniziranih sonetih in sonetnih ciklih izpovedoval ambivalentno erotiko, odnos do poezije in panteizmu približano religioznost. Lirizirane balade in romance prinašajo sodobno življenje ter osebno tematiko osamljenosti in povezanosti z naravo. Tudi otroške pesmi, pravljice in basni. Upošteval ljudsko izročilo in slovensko klasiko, sprejel pa tudi nekatere miselne, motivne in formalne sestavine dekadence, impresionizma in simbolizma. Postumno zbirko Poezije (1900) je uredil in z estetsko neustrezno oceno opremil A. Aškerc.
Dostopnost