magnetno-optični disk (angleško magneto-optic disk), na tanek nosilni disk iz umetnih snovi je nanesenih več plasti. Plast, pomembna za zapis podatkov, je tanek film iz legure železa, kobalta in terbija. Snop laserskih žarkov segreje zapis na vrtečem se disku, elektromagnet pa ga magnetno preusmeri. Po ohladitvi orientacija ostane in se lahko spremeni le z vnovičnim segrevanjem. Magnetno preorientirana območja preusmerjajo polarizirano svetlobo v smeri orientacije, kar zaznava polarizirani polprevodniški laser. Pri magnetno-optičnem disku je dosežena ena največjih gostot zapisa. Zmogljivost diska je nekaj 100 MB, dostopni čas pa je v območju ms.
Dostopnost