levkemija [grško, ‘belokrvnost’], krvna bolezen, pri kateri se nenadzorovano razmnožujejo nezrele bele krvne celice, hkrati pa se zmanjša število rdečih krvničk. Oblike: 1. akutna ali kronična mieloična levkemija, povečano je število granulocitov; bolezenska znamenja pri kronični obliki: slabotnost, utrujenost, bledica, nagnjenje h krvavitvam in povečana vranica; 2. akutna ali kronična limfatična levkemija, povečano je število limfocitov; simptomi so enaki kot pri 1., hkrati pa močno otečejo bezgavke, limfno tkivo se difuzno razraste. Zdravljenje: s citostatiki, obsevanjem, interferoni in interlevkini, presaditvijo kostnega mozga (transplantacija) ter transfuzijami krvi; možnosti za dokončno ozdravitev so posebej velike pri otrocih.
Dostopnost