ljudsko verovanje, obsežen pojem, ki obsega verovanjske predstave in prakse (npr. čaranje) pri razl. etničnih skupinah in kulturah. Prežema njihovo materialno, družbeno in duhovno življenje, najneposredneje pa je izraženo v koledarskih praznikih (šege) in verskem obredju, tudi ljudskem slovstvu. V evropskem okviru je vezano na preprostejše plasti prebivalstva (v preteklosti predvsem kmečke), obsega predkrščanske, poganske prvine, npr. vero v duhove in v živost narave (animizem, animalizem), ki so povezane z magijo in vedeževanjem (razl. mantike), in krščansko izročilo. To je v ljudskem verovanju pogosto preoblikovano (ljudska pobožnost). Krščansko izročilo je za podlago svojim praznikom prevzelo predreligiozne prvine (tako se npr. praznovanje božiča ujema s praznovanjem zimskega kresa, poletno kresovanje z godom sv. Janeza Krstnika; šentjanževo) ali pa jih nadomestilo (vero v bajna bitka z vero v svetnike, v zle duhove z vero v hudiča). Ljudsko verovanje ureja delovni ritem in življenjski krog, tudi vsakdanje navade, pogosto navezane na praznoverje.