Južna Koreja (uradno ime Taehan Min'guk, Republika Koreja), vzhodnoazijska država v j. delu Korejskega polotoka, meja s Severno Korejo poteka približno po 38. vzporedniku; pripada ji tudi več kot 3000 otokov pred Korejskim polotokom; na Z meji na Rumeno morje, na J na Korejski preliv in na V na Japonsko morje.

časovni pas japonski čas (srednjeevropski čas + 8 ur)
površina 99.268 km2, S–J 500 km, V–Z 300 km
prebivalstvo 44,6 mln., 472 preb./km2, letna rast 1,0 %, življenjska doba 71 let
glavno mesto Seul, 10,3 mln. preb., 30 m nad morjem, blizu meje s Severno Korejo, ob spodnjem toku Han Ganga
upravna razdelitev 9 provinc (do) in 6 mest s statusom province: Seul, Inch'ŏn, Kwangju, Pusan, Taegu in Taejŏn
članstvo v organizacijah OZN (od 1991), OECD, APEC, Načrt iz Kolomba
uradni jezik korejski; mednarodni sporazumevalni jezik angleški
denarna enota von (oznaka KRW)


Naravne razmere
Južna Koreja je tako kot njena s. soseda večinoma gorata. Vzporedno z v. obalo poteka gorska veriga T'aebaek Sanmaek, ki strmo pada v Japonsko morje. Obalni pas je zato zelo ozek, obalna črta precej ravna. Proti Z gorovje polagoma prehaja v široke holocenske ravnine, v Rumeno morje se tudi stekajo skoraj vse velike reke. Pred močno razčlenjeno z. in j. obalo je veliko otokov, med njimi Cheju Do, z najvišjim vrhom države (Halla San, 1979 m nad morjem). Prevladuje hladnejše monsunsko podnebje; najjužnejši del polotoka sega že v subtropski pas. Poletja so zelo vroča in deževna, zime večinoma milejše kot v Severni Koreji. Tudi tam pade večina padavin (na leto povprečno 1000–1400 mm) pod vplivom poletnega monsuna. Najbolj razširjeno naravno rastje je listnati mešani gozd, na višjih območjih pa iglasti; na J prevladuje zimzeleni subtropski listnati gozd. Gozdovi pokrivajo dve tretjini celotne površine, vendar je to večinoma nižje grmovje. To je posledica slabega gospodarjenja in vojne.

Prebivalstvo
Korejci so etnično homogena skupina; edina manjšina v Južni Koreji so Kitajci. Zaradi naglega večanja števila prebivalstva po korejski vojni (2 mln. beguncev iz Severne Koreje, vračanje Korejcev iz čezmorskih dežel) in visoke rodnosti (1960 ena najvišjih na svetu) so bili prisiljeni uvesti programe za načrtovanje družine. Rast prebivalstva se je nato močno zmanjšala, kljub temu pa je Južna Koreja danes izredno gosto poseljena. Število prebivalcev se je najbolj povečalo v mestih, kamor so se zaradi industrializacije preselili ljudje s podeželja; v mestih živi skoraj 70 % Južnokorejcev, od teh skoraj četrtina v Seulu. Z državno decentralizacijo si prizadevajo zmanjšati prenasičenost Seula, tudi v gospodarskem pomenu. Najstarejša verstva so šamanizem, budizem in konfucianizem, v zadnjem času se je močno razširilo krščanstvo (predvsem protestantizem); med razl. manjšimi verskimi skupnostmi je najvplivnejša religija čondo kjo. Obvezno šolanje traja le šest let, vendar se večina otrok vključi v srednje šole. Več kot 400 visokih šol in univerz je pretežno zasebnih, najstarejša je bila ustanovljena 1885.

Državna ureditev
Po novi, s plebiscitom sprejeti ustavi iz 1988 (»šesta republika«), je Južna Koreja predsedniška republika. Predsednika, ki je hkrati predsednik izvršilnega organa, volijo neposredno, za enkratno obdobje petih let; v nasprotju s prejšnjo ustavo ne more več sprejemati ukrepov ob izrednih razmerah ali razpustiti skupščine. Vlado (državni svet) sestavlja 15–30 članov, premiera imenuje predsednik, s soglasjem skupščine. Od najmanj 200 članov narodne skupščine je dve tretjini članov izvoljenih neposredno, druge sedeže si stranke razdelijo proporcionalno. Parlamentarna pravica do nadzora nad vladnimi odločitvami je zagotovljena z ustavo. Najvišji sodni organ je vrhovno sodišče, ki so mu podrejena drugostopenjska in okrožna sodišča. O ustavnih zadevah odloča ustavno sodišče. Splošna vojaška obveznost.

Gospodarstvo
Ker so ob razdelitvi držav energetski viri, rudna bogastva in pomembna industrija pripadli večinoma Severni Koreji, se je pretežno kmetijsko usmerjeni jug znašel v zelo neugodnem položaju. S tujo finančno pomočjo pa se je izredno razvila industrija, zlasti tekstilna, pomembne so tudi industrija tovornih vozil, strojna industrija, ladjedelništvo. Danes Južna Koreja že prehaja med razvite industrijske države. Še vedno je pomembna gospodarska veja kmetijstvo, kjer dela okoli petina vseh zaposlenih; to področje si prizadevajo čim bolj mehanizirati. Obdelanih je pribl. 20 % celotne površine, na več kot dveh petinah so riževa polja. Pridelujejo še pšenico, ječmen, sladki krompir, sojo, zelenjavo, sadje, tobak in čaj; na j. obali prevladujejo polja bombaža in oljnic. Tradicionalno pomembno je gojenje sviloprejke. Nasprotno pa nazadujeta živinoreja in gozdarstvo. Pomorsko in obalno ribištvo ter gojenje morskih živali z akvakulturo so pomembna za domače potrebe in izvoz. Mineralni viri Južne Koreje so skromni: antracit, železo, cink, svinec, volfram. V industrijski strukturi se manjša delež lahke industrije (tekstilna, oblačilna, usnjarska, lesna, živilska), veča pa delež industrije motornih vozil, kovinske, strojne, elektroindustrije, elektronske in kemijske industrije. Vse gostejši in sodobnejši sta tudi cestno in železniško omrežje. Hitre ceste povezujejo Seul z vsemi pomembnimi mesti v državi. Med glavnim mestom in drugim najpomembnejšim gospodarskim središčem, Pusanom, večkrat na dan vozijo superhitri vlaki. Seul in Pusan imata podzemsko železnico. Pomembna pristanišča so Pusan, P'ohang in Inch'ŏn. Največje mednarodno letališče je Kimpo pri Seulu. Pomen turizma narašča.
Sredi 90. let je prišlo do krize v jeklarstvu (1997 propad koncerna Hanbo), azijska finančna kriza pa je prizadela tudi ladjedelništvo in avtomobilsko industrijo. Razmere so se izboljšale predvsem po zaslugi računalniške industrije. Južna Koreja je bila 2003 po gospodarski moči na dvanajstem mestu, čeprav je imelo kar 3,8 mln. zaposlenih težave zaradi nerednega izplačevanja plač.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 465,3 mlr. USD, 9930 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena) kmetijstvo 5 %, industrija 44 %, storitvene dejavnosti 51 %
uvoz (2001) 152,3 mlr. USD
izvoz (2001) 168,3 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001) 120,5 mlr. USD


Zgodovina
Republika Koreja je bila ustanovljena 15.8.1948 (o zgodovini do razdelitve Korej korejska zgodovina). Napad severnokorejskih enot 1950 je sprožil korejsko vojno. S p'anmunjŏmskim sporazumom o premirju so 1953 določili mejo po 38. vzporedniku. Državni predsednik Rhee Syngman, ki je vodil državo od njene ustanovitve, je bil 1960 odstavljen. Naslednje leto je prevzel oblast general Park Chung Hee, njegov avtoritarni režim se je končal 1979 z njegovo usmrtitvijo. 1980 je oblast prevzel diktator Chun Doo Hwan. Opozicijo je popolnoma zadušil. Mednarodno pozornost je zbudila (neizvršena) smrtna obsodba Kim Dae Junga. Na predsedniških volitvah 1987 je zmagal Roh Tae Woo; začelo se je obdobje postopne demokratizacije in prizadevanj za ponovno vzpostavitev dialoga s Severno Korejo. Po 1987 vedno več kršitev človekovih pravic. Maja 1991 je val protestov proti represivnemu režimu predsednika Uja pretresal vso državo. Na predsedniških volitvah 1992 je zmagal kandidat vladajoče Demokratske liberalne stranke, Kim Jung Sam, po 1961 prvi predsednik iz vrst civilnega prebivalstva. 1991 je Južna Koreja navezala diplomatske odnose z ZSSR, 1992 s Kitajsko in z Vietnamom. 13.12.1991 sta Južna in Severna Koreja podpisali pogodbo o nenapadanju, vendar pa je začeti spravni proces že 1992/93 zašel v slepo ulico, predvsem zaradi spora v zvezi z nadzorom nad severnokorejskimi jedrskimi objekti in vojaškega sodelovanja med Južno Korejo in ZDA. 1995/96 so v notranji politiki prevladovala prizadevanja predsednika Kim Jung Sama, da bi končal obdobje, zaznamovano z vojaškimi vladami in korupcijo. Decembra 1995 se je njegova stranka preimenovala v Novo korejsko stranko (NKP), da bi tudi simbolično označila nestrinjanje s politiko nekdanjih predsednikov in s korupcijo v stranki; na volitvah v narodno skupščino aprila 1996 je sicer izgubila absolutno večino, vendar je še vedno najmočnejša stranka. Avgusta 1996 so na sodišču v Seulu obsodili nekdanja predsednika Chun Doo Hwana in Roh Tae Wooja; prvega so obsodili na smrt, drugega na 22,5 let zapora (kasneje so ju pomilostili); zaradi upora, izdaje, oviranja dela parlamenta in prekoračitve pooblastil so na 7–10-letne zaporne kazni obsodili še 1911 nekdanjih generalov. Decembra 1997 je na predsedniških volitvah zmagal Kim Dae Jung iz opozicijskih protivojaških vrst (podpiral ga je Narodni kongres za novo politiko). Kim Dae Jung je demokratiziral politično prizorišče in izboljšal odnose s Severno Korejo. Junija 2000 se je sestal s severnokorejskim diktatorjem Kim Jong Ilom in prišlo je do prvega srečanja med svojci z obeh strani po koncu vojne. Kim Dae Jung je 2000 dobil Nobelovo nagrado. Proti njegovemu nasledniku Roh Moo Hyunu so 12.3.2004 vložili obtožnico in je bil začasno odstavljen, toda po zavrnitvi obtožb je spet prevzel funkcijo.

Sorodna gesla: Chun, Doo Hwan | Kim, Dae Jung | Kim, Il Sung | Kim, Jung Sam | Koreagate | Korejci | korejska vojna | korejska zgodovina | Korejski polotok | P'anmunjŏm | Rhee, Syngman | Roh, Moo Hyun | Roh, Tae Woo | Seul


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek