bizmut (latinsko bismuthum), simbol Bi, kemijski element, oksidacijsko število +2 in +3, vrstno število 83, atomska masa 208,980; nekoliko rdečkasta, svetleča, krhka, redkejša kovina; tališče 271 °C, vrelišče 1560 °C, gostota 9,75 g/cm3, Mohsova trdota 2,5. Bizmut je lahko topen v dušikovi(V) kislini; slab prevodnik električnega toka, pri strjevanju se razširi. V naravi je kot sulfid (bizmutova svetlica, Bi2S3), kot oksid (bizmutov oker, Bi2O3). Glavna nahajališča so v Boliviji, Mehiki, Peruju, Avstraliji. Bizmut uporabljajo za pripravo kovin za ležaje, lahko taljivih se zlitin (Woodova kovina), za klišeje. Bizmutov oksidnitrat, BiO(NO3), se uporablja kot bela šminka, posip za rane, rentgensko kontrastno sredstvo.

Sorodna gesla: Mohsova trdota | polonij | Woodova kovina


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek