Neptun, 1. mitologija:Neptunus, starorimski bog celinskih voda; zgodaj so ga enačili z grškim Pozejdonom, nato tudi bog morja, v Italiji in v rimski provinci so ga enačili tudi z drugimi domačimi vodnimi božanstvi. Praznik 23. julij (neptunalije); v obliki kmečkega ljudskega slavja se je ohranil do 3. st.
Sorodna gesla: Pozejdon2. astronomija:znak ♆, drugi najbolj zunanji znani planet našega Osončja; odkril šele 1846 J. G. Galle, potem ko je lego Neptuna teoretično določil U.-J.-J. Leverrier; s prostim očesom ni viden (navidezni sij 7,7m); navidezni premer ok. 2", pravi premer 48.600 km (3,8 premerov Zemlje), polarni premer je za ok. 900 km krajši; vrtilna doba Neptuna je 17 ur, 50 minut; Sonce obkroži v 164,81 dneva na srednji razdalji 4,5 mlr. km s srednjo hitrostjo 5,4 km/s po skoraj krožnem tiru (ekscentričnost 0,010). Masa je 17,24 mas Zemlje, srednja gostota 1,76 g/cm3, težnostni pospešek je nekaj večji od težnostnega pospeška Zemlje (11,18 m/s2), ubežna hitrost je 23,4 km/s. Atmosfera Neptuna je iz vodika in metana. Avgusta 1989 je po 12-letnem potovanju skozi Osončje Neptun dosegla ameriška sonda Voyager 2 in prva posredovala na Zemljo posnetke atmosfere Neptuna in satelita Triton. Poleg že znanih Neptunovih satelitov, Tritona, ki kroži v nasprotni smeri okoli planeta, in Nereide, je sonda odkrila še šest nadaljnjih satelitov. Neptun ima tudi kolobar, debel ok. 15 km, sestavljen iz dveh delov.
Dostopnost