Karantanija, najstarejša in najpomembnejša plemenska kneževina v vzhodnoalpskem oz. slovenskem prostoru od 7. do 9. st., imenovana po središču na Krnskem gradu (latinsko civitas Carantana); v bližini je stal obredni knežji kamen. Prvi znani knez je Valuk; 623 se je pridružil slovanskemu uporu proti avarski prevladi pod Samom in se vključil v njegovo kraljestvo (do 658). Kneževina Karantanija se je iz svojega središča na današnjem Koroškem (oz. iz pokrajin ob zgornji Dravi in Muri) v naslednjih desetletjih razširila predvsem na račun sosednje Furlanije. Ok. 740 se je avarski pritisk spet tako okrepil, da so Karantanci s knezom Borutom poiskali bavarsko pomoč, sprejeli njihovo oblast, s knezoma Gorazdom in Hotimirjem pa tudi krščanstvo; prvi pokrajinski škof Modest je ustanovil cerkveno središče pri Gospe Sveti. Bavarski vojvoda Tasilo III. je 772 zatrl zadnji poganski upor med Karantanci, si jih še bolj podredil in jih dokončno vključil v zahodnoevropski kulturni krog. Frankovska oblast nad Bavarci 788 je to še potrdila. Iz obdobja med 772 in 820 so znana imena knezov: Valtunk, Domicijan (?), Pribislav, Semika, Stojmir in Etgar; obseg njihove oblasti zunaj ožjega območja Karantanije ni povsem jasen, karantanski vpliv in kolonizacija pa sta od začetka 9. st. segala tudi v Spodnjo Panonijo. Knez Etgar (†820; zadnji domači slovanski vladar v Karantaniji) se je 819 pridružil Ljudevitu Posavskemu, ko se je ta uprl frankovski oblasti; z zmago frankovskega (furlanskega) vojvode Balderika je bilo konec karantanske (in na J karniolske) notranje samostojnosti; v Karantaniji je zavladal frankovski grof, Bavarec Helmwin. Obred ustoličevanja na knežjem kamnu je izgubil svoj prvotni pomen. V zadnji četrtini 9. st. se je Arnulf Koroški povzpel do vzhodnofrankovskega kralja in cesarja; Krnski grad je postal občasna rezidenca frankovskih vladarjev – »kraljevi sedež«. Kot vojvodina je Karantanija občasno obsegala (npr. po madžarskih vpadih – v svojem zadnjem obdobju 976–1002) tudi sosednje marke od Furlanske do Istrske in Savinjske. 976 je državnopravno tradicijo Karantanije prevzela samostojna vojvodina Koroška, ime Karantancev pa je še stoletja ostalo sopomenka za Slovence.