epitelij [grško], tkivo iz celic, ki so večinoma razporejene v eni plasti, pri vretenčarjih v več plasteh, in pokrivajo zunanje površine (epidermis) ali notranjost cevastih organov. Epiteliji iz ploščatih (ploščati epitelij), kockastih (kockasti epitelij) in prizmatičnih celic (prizmatični epitelij) imajo razl. funkcije, npr. mehanska opora (povrhnjica), izločanje sekrecijskih produktov (žlezni epitelij), sprejemanje hranilnih snovi (resorpcijski epitelij prebavne cevi), transport snovi (migetalčni epitelij), zaznavanje in prenos dražljajev (čutilni epitelij) ter izmenjava plinov (respiracijski epitelij pljuč).
Dostopnost