ezuli [italijansko], označitev za begunce in izseljence; v ožjem pomenu označitev za italijanske prebivalce, ki so se iz hrvaške Istre in Kvarnerja (ok. 200.000) ter iz Slovenskega primorja (ok. 20.000) po kapitulaciji Italije, koncu druge svetovne vojne in podpisu pariške mirovne pogodbe 1947 (optanti) ob spodbudi italijanskih in jugoslovanskih oblasti izselili v Italijo; številni ezuli so se naselili na Tržaškem.

Sorodna gesla: begunci | Istra | izseljevanje | optanti | Trst


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek