• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
pigment [latinsko, ‘barvilo’],
1. tehnika: mikroskopsko drobna, trdna zrna barvne snovi; netopen, zato ga disperziranega oz. zelo fino porazdeljenega v vezivih (npr. v lanenem olju) uporabljajo za barvanje predmetov.

Sorodna gesla: barva | barvilo | barvni laki | bister | bronsa | frankfurtsko črna | kovinska barva | kromove barve | molibden | pigmenti iz železovih oksidov | plinske saje | saje | školjčno zlata | talilne barve | tiskarske barve | tuš | ultramarin | vezivo
2. fiziologija: barvilo v živalskem ali rastlinskem tkivu (npr. v koži, laseh, perju). Pigmentacija kože pri človeku je odvisna od količine melanina v koži. S sončenjem (ultravijolična svetloba) koža potemni, intenziteta in enakomernost pigmentacije sta odvisni od dednih dejavnikov (materino znamenje, melanom; spreminjanje barve pri živalih).

Sorodna gesla: albinizem | barva | materino znamenje | melanin | melanom | ožig | staranje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek