socialna psihologija, veja psihologije, ki raziskuje človekove vedenjske dispozicije (stališča, stereotipi, predsodki, socialni motivi) oz. načine vedenja (interakcija, sporazumevanje, skupinska dinamika) v razl. združbah (skupina, vloga, množica, družbeni razred, organizacija, naravne in kulturne skupine, manjšine) in njihov vpliv (socializacija, javno mnenje); metodi socialne psihologije sta predvsem sistematično opazovanje in anketiranje (lestvice stališč; sociometrija). Socialna psihologija se delno prekriva s sociologijo; spodbudila sta jo predvsem K. Lewin in G. W. Allport. Njene discipline so: politična psihologija (raziskovanje družbene psihodinamike na področju političnih stališč in metod vplivanja), psihologija ljudstev in (v veliki meri) socialna psihiatrija.

Sorodna gesla: Allport, Gordon Willard | interakcija | Lewin, Kurt | množica | moč | moralna statistika | predsodek | psihologija | psihologija delovnega okolja | psihologija kulture | psihologija ljudstev | psihologija množic | skupina | skupinska dinamika | socializacija | socialna psihiatrija | socialni sistem | sociometrija | sporazumevanje | stališče | stereotip


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek