Turingijci, germansko ljudstvo; konec 4. st. prvič izpričani (podobna oblika imena že pri Ptolemaju, prva polovica 2. st.). V obdobju njihove največje moči (na prehodu 5./6. st.) se je območje njihove poselitve razprostiralo od Harza na S, reke Werra na Z, Turinškega gozda na J (razširitev do zdajšnje pokrajine Oberpfalz je zelo vprašljiva), do reke Mulde (oz. Labe) na V. Zaradi močnih frankovskih sosedov na Z so na začetku 6. st. iskali podporo pri Vzhodnih Gotih v Italiji (zakonska zveza s Teoderikom Velikim), vendar jih je 531 frankovsko-saška zveza odločilno porazila. Njihovega kralja Erminfrieda so 534 zvabili v frankovsko državo in ubili; država Turingijcev s. od rek Helme in Unstrut je pripadla Sasom, večji j. del pa je postal frankovska provinca; plačevala je tribut.