gorišče,
1. optika: fokus, točka na optični osi leče ali ukrivljenega zrcala, v katero se steka snop žarkov, ki na lečo ali zrcalo padajo vzporedno z optično osjo (neskončno oddaljen predmet). Pri razpršilnih lečah ali konveksnih zrcalih je gorišče v točki, v kateri se sekajo podaljški razpršenega izstopnega snopa svetlobe. Leče imajo po dve gorišči, enega na strani predmeta, drugega na strani slike. Ukrivljena zrcala imajo po eno gorišče, konkavno na čelni, posrebreni strani, konveksno pa na hrbtni, neposrebreni strani.

Sorodna gesla: fotoaparat | goriščna ravnina | goriščna razdalja | homocentričnost | konkaven | konveksen | konvergenca | leča | optična os | parabolična antena | sončna peč | zažigalna lupa | zbiralna leča
2. matematika: načrtovalna točka na oseh stožernic. Goriščni žarki so daljice, ki točko stožernice vežejo z goriščem.

Sorodna gesla: stožernice


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek