vedenje, skupek reakcij živali in človeka, ki temeljijo na delovanju čutil, živčevja in izvršilnih organov. Vedenje živali pomeni njeno gibanje, zvočne signale in vse spremembe pri sporazumevanju, preživetju in razmnoževanju. Eno osnovnih oblik vedenja vseh živali sestavljajo prirojeni, vedno enaki poteki: 1. nepogojni refleksi, tj. posamezne reakcije na določene zunanje dražljaje (npr. kihanje); 2. avtonomni avtomatizmi, tj. smiselna aktivnost uglašenih zaporedij gibov, npr. plavanje, letenje, hoja. Vodenje teh avtomatizmov poteka prek vzdraženja v živčnem sistemu; sproženje je a) spontano zaradi notranjih stanj (razpoloženj), npr. lakota vpliva na iskanje plena (apetenca; PSM), b) neposredno zaradi zunanjih dražljajev (pogled na gnezdo ipd.), zato jih imenujemo ključni dražljaji, signalni dražljaji ali sprožilci in c) zaradi čezmerne notranje pripravljenosti, če ni običajnih sprožilcev (reakcije v prazno). Vsestranska prepletenost avtomatizmov in refleksov pod nadzorom čutil omogoča zapletena, k cilju usmerjena instinktivna dejanja (instinkt). Že za nevretenčarje so pri tem značilne tudi individualno pridobljene (naučene) reakcije. Pri višje razvitih živalih pridobiva pomen oblikovanje engramov (lahko vplivajo na poznejše reakcije); predstavljajo podlago za spomin, izkušnje, učenje. Raznovrstno vedenje živali – zagotavljanje hrane, agresija, prikrivanje in opozarjanje, parjenje in skrb za zarod, oblike orientacije, selitve in tudi življenje v družbi – je odvisno od organiziranosti in izrabe izkušenj (transfer). Višje razviti vretenčarji (sesalci) pridobivajo izkušnje najprej z igro, mdr. z vzgojo, s starostjo pa se nenehno povečujejo. Pri višje razvitih vretenčarjih se že kažejo začetki razumevanja. Opice so v omejenem obsegu sposobne v novi situaciji oceniti razl. možne reakcije in nato smiselno ravnati (primarna rešitev naloge). Koliko zavesti o sebi imajo živali in ali jo sploh imajo, ni znano, vsekakor se mnoge višje razvite živali naučijo razpoznavati in z vrsto znakov sporazumevati med seboj; najvišje razviti sesalci uporabljajo primitivno mimiko; npr. izraz jeze, veselja ipd. pri psih, opicah idr. (socialna hierarhija, čebelji ples, prikrivanje in opozarjanje, živalske združbe, selitev ptic). Samo za človeka so kot najvišja oblika vedenja značilna načrtovana (za daljši čas in kljub oviram usmerjena k cilju) in odgovorna dejanja. – Veda o vedenju etologija.
Dostopnost