Švicarska Jura (Schweizer Jura [švájcer ∼]), sredogorje ob francosko-švicarski meji, dolgo ok. 300 km, razteza se od obrobja Alp na JZ (pogorje pri Chambéryju) do hribovja Lägern oz. Randen v. od reke Aare na SV; pretežno iz mezozojskih kamnin, vmes mlajši nanosi v dolinah in kotlinah; po zgradbi ločimo »nenagubano Juro« in »nagubano Juro«. Večji del zavzema slednja, deli se na svet gub z antiklinalami, v katere so reke vrezale soteske, najvišji vrhovi: Crêt de la Neige (1718 m), La Dôle (1677 m), Mont Tendre (1679 m), Chasseron (1610 m), Weißenstein (1396 m), in na svet visokih planot, ok. 1000 m nad morjem, npr. Franches Montagnes. Značilno ostro, vlažno podnebje z dolgimi zimami vpliva na kmetijstvo (travniki, pašniki, sirarstvo, konjereja); poljedelstvo prevladuje le v predgorju in kotlinah; domača obrt, urarska industrija.
Dostopnost