adsorpcija [latinsko], tvorba plasti plina po površinah trdnih snovi ali med mejnimi ploskvami tekočin. Adsorpcija na trdnih snoveh se veča z velikostjo dejavne površine, tj. s poroznostjo. Npr. aktivno oglje in silikagel, ki sta dobra adsorbenta, imata pore premera 0,5–1 nm. Pri fizikalni adsorpciji je vez tako šibka, da adsorbirane molekule lahko odstranimo s segrevanjem. Pri kemijski adsorpciji nastajajo na mejnih površinah kemijskih vezi. Adsorpcija je pomembna pri čiščenju plinov in tekočin, npr. topil.

Sorodna gesla: absorber | absorpcija | ad- | adsorbenti | adsorpcija joda | aktivno oglje | beljenje | deodoriranje | Graham, Thomas | kataliza | koagulacija | kromatografija | pena | silikagel | sušila


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek