adsorpcija [latinsko], tvorba plasti plina po površinah trdnih snovi ali med mejnimi ploskvami tekočin. Adsorpcija na trdnih snoveh se veča z velikostjo dejavne površine, tj. s poroznostjo. Npr. aktivno oglje in silikagel, ki sta dobra adsorbenta, imata pore premera 0,5–1 nm. Pri fizikalni adsorpciji je vez tako šibka, da adsorbirane molekule lahko odstranimo s segrevanjem. Pri kemijski adsorpciji nastajajo na mejnih površinah kemijskih vezi. Adsorpcija je pomembna pri čiščenju plinov in tekočin, npr. topil.