udi (extremitates), parni, gibljivi deli telesa pri živalih in človeku; namenjeni so zlasti premikanju. Primitivne ude imajo že morski kolobarniki: kot stranski izrastki vsakega kolobarja dve krpasti zakrneli nožici (parapodiji); preprosto zgradbo imajo tudi udi na zadku (abdominalne noge) mnogih ličink žuželk, npr. gosenice metulja. Členasti udi so značilni za členonožce: iz osnovne (prvotne) oblike s parnimi zadnjimi členi (cepljena noga) so nastale tipalnice, ustni deli in raznovrstne oblike nog, npr. skakalne noge pri kobilici, veslalne noge pri obrobljenem kozaku, kopalne noge pri bramorju, oprijemalne noge uši, nabiralne noge domače čebele. Udi vretenčarjev izhajajo iz petprstne osnovne oblike, ki je pri človeku le malo spremenjena. Podaljšanje udov in hoja po prstih nog (prstohodci, npr. pes; kopitarji, konj) omogočata hitrejše premikanje po kopnem kot pri podplatarjih (medved, človek). Ozki, dolgi sprednji udi z le dvema prstoma oblikujejo ogrodje ptičjega krila; pri netopirjih so sprednji udi in prsti zelo podaljšani, da je letalna kožica čim bolj napeta. Prsne in trebušne plavuti rib so kratki, široki udi. Nekateri vretenčarji (kače) nimajo udov, imajo pa nakazane ostanke kosti udov, ramenskega obroča in okolčja, ki so med razvojem zakrneli.
Dostopnost