opereta [francosko-italijansko, ‘mala opera’], odrsko delo z instrumentalnimi in pevskimi nastopi ter govorjenimi dialogi, z lahkotnim, mnogokrat burkastim dogajanjem, všečno glasbo in plesnimi vložki. Kot poseben žanr se je po 1850 uveljavila v Parizu z J. Offenbachom (v marsičem družbenokritična) ter se razvijala naprej na Dunaju in v Berlinu. Skladatelji starejše dunajske operete so F. von Suppé, J. Strauß mlajši, K. Millöcker in C. Zeller, mlajše pa L. Fall, F. Lehár, E. Kálmán, O. Straus, P. Abraham, F. Raymond, R. Benatzky. Berlinsko opereto predstavljajo P. Lincke, W. Kollo, Th. Mackeben in E. Künneke. Kot predstavnika angleške operete sta znana A. S. Sullivan in Sidney Jones. – V zadnjem času opereta spodriva muzikal. – V Sloveniji so pisali operete predvsem V. Parma, J. Gregorc, P. Šivic, M. Kozina, R. Gobec idr.
Dostopnost