telegrafija [grško, ‘pisanje na daljavo’], postopki in naprave za prenos sporočil na daljavo. Prvo telegrafsko napravo (telegraf) je 1837 izumil S. Morse v ZDA in z njim poslal prvo javno sporočilo 1844. V Veliki Britaniji sta (neodvisno od njega) podobno napravo izdelala sir Charles Wheatstone in sir William F. Cooke. Morsejev telegraf ima oddajnik, prenosni medij in sprejemnik. Oddajnik je preprosto tipkalo (tj. stikalo s povratno vzmetjo). Ob pritisku nanj sklene električni tokokrog. Električni tok steče po žici, dolgi tudi več tisoč km. V sprejemniku tok pritegne kotvo releja in tako premakne pisalo. Pod pisalom se premika papirni trak, na njem pa se tako zapisuje prekinjena črta. Morse je sestavil abecedo, t. i. Morsejevo abecedo. Prirejena je za prenos sporočil s telegrafom. V njej je posameznim črkam latinične abecede pripisal značilno zaporedje krajših in daljših črtic. Krajšo črtico (pika) pošlje operater s hitrim pritiskom na tipko, za daljšo (črta) pa tipko drži približno pol sekunde. Za oddajo znaka SOS je npr. operater oddal tri kratke (S), tri dolge (O) in tri kratke (S) električne impulze. Prvi telegrafi so za prenos uporabljali enosmerni tok, zato je par žic omogočal le eno zvezo. Pozneje so signale modulirali in jih prenašali z izmeničnim tokom. Tako so lahko po eni žici (sočasno) prenašali več signalov, tako da drug drugega niso motili. Za hitrost prenosa so določili 50 Bd (baud). Tej hitrosti ustreza pasovna širina 80 Hz. Med posameznimi kanali so določili 40 Hz mrtvega pasu in tako za celotno pasovno širino dobili 120 Hz. Pri nosilnem frekvenčnem pasu od 420 do 3180 Hz (to zmore telefonska linija) so lahko po eni liniji hkrati prenašali do 24 telegrafskih sporočil. Na sprejemni strani so posamezne prenosne kanale ločili s filtri in demodulirali. Način dupleks omogoča prenos v obe smeri hkrati, kvadrupleks (izumil ga je Th. A. Edison, 1874) je lahko prenašal po dva signala v dve smeri, s sistemom multipleks (po 1915) pa so lahko prenašali 8 in pozneje 24 signalov. Kmalu potem ko je G. Marconi 1897 prvič prenašal signale prek radijskih valov, se je začelo obdobje brezžične telegrafije: 1907 so sistem uporabili za javni prenos sporočil prek Atlantika. Sprva so za prenos uporabljali dolge valove, ker se dobro uklanjajo in širijo v vse smeri, po drugi svetovni vojni pa so uvedli usmerjene mikrovalovne zveze. Te lahko prenašajo do 800 signalov; prvo komercialno mikrovalovno telegrafsko zvezo so vzpostavili 1947 med New Yorkom in Philadelphio. Izurjeni radiooperaterji niso potrebovali naprave za zapisovanje na trak, ampak so signal razbirali iz zaporednih piskov, ki so prihajali iz majhnega zvočnika. Tak način komuniciranja se je razširil tudi med radioamaterji. Telegrafija je bila izredno pomembna v pomorstvu; veljala je za uradni način prenašanja sporočil (posebno SOS oz. klic na pomoč ob nesrečah) do konca 1997. Takrat jo je Mednarodna pomorska organizacija zamenjala s sodobnejšim sistemom, ki pa ne temelji na Morsejevi kodi. Iz telegrafije so se razvili številni komunikacijski sistemi (npr. teleprinter, teleks, telefaks). V zadnjih letih velike hitrosti prenosa omogočajo tudi pošiljanje digitaliziranih slik (slikovna telegrafija).
Dostopnost