Kratek pregled: informacija Informacija je osrednji fenomen našega sveta. Vsako bitje – od enoceličarja do človeka – je odvisno od nje. Brez informacije ni življenja. Še več: viruse, ki veljajo za predstopnjo življenja, sestavljajo pravzaprav samo informacije, njihova dedna zasnova. Informacija ni nič oprijemljivega; ni ne materija ne energija – in vendar je povezana z njima. Vsaka informacija potrebuje materialno ali energijsko osnovo. To je lahko vod, po katerem elektroni prenašajo informacije, ali pa molekule v zraku, ki prenašajo zvočno valovanje. Nesmiselno je obravnati zgolj informacije. Vse skupaj postane smiselno šele, ko pride do izmenjave med oddajnikom in sprejemnikom. Vezni člen, prek katerega pride do stika, je informacijski kanal – črke in besede na listu papirja, pa tudi elektromagnetno valovanje, ki se prenaša po vesolju med satelitom in Zemljo. Z našimi petimi čuti, sluhom, vidom, vohom, okusom in tipom, sprejemamo zelo različne informacije. Druga živa bitja imajo še druge informacijske kanale – zaznavajo lahko ultrazvok in elektromagnetno valovanje. Človekova želja po odkrivanju je obrodila sadove: z radarskimi sistemi in radioteleskopi sprejemamo informacije iz oddaljenih galaksij, ki bi jih s svojimi čutili ne mogli zaznati. 1896 je uspelo italijanskemu fiziku Guglielmu Marconiju prvemu brezžično prenesti informacijo na razdalji 16 km. Z asistentom Georgeom Kempom je z uporabo Morsejeve abecede kodiral človeško govorico v kratke in dolge signale. Ta dva signala se jasno razlikujeta in njun prenos je bolj zanesljiv kakor prenos naše pisave, v kateri so si posamezni znaki zelo podobni. Kodiranje informacij je tudi temeljni princip v biologiji: molekula genske zasnove DNK je kodirana zgradba življenja. Ta genetska abeceda je sestavljena samo iz štirih znakov. Barve in oblike zazna človek, ki je »optična žival«, zelo hitro. Ti signali se pojavijo povsod, kjer je sporočilo odvisno od hitre zaznave. Določene barve pogosto povežemo z določeno informacijo. Rdeča luč na semaforju in rdeča barva na prometnem znaku nam signalizirata stoj – pazi. Živali uporabljajo podobna sporočila. Nočni pavlinček deluje mirujoč povsem nenevarno, če se mu približa sovražnik, pa strmita v napadalca dve temni, svareči očesi: stoj – pozor. Ljudje lahko spoznamo svojega partnerja tudi po vonju. Vonj, ki ga oddajata oba spola, ima že staro signalno sporočilo – in industrija parfumov živi od tega. Nasprotno pa morajo pri živalih ti naravni signali zadoščati: antilopji samec po vonju urina preverja samičino pripravljenost za parjenje. Govornik v londonskem Hyde Parku ima veliko poslušalcev, vendar vsebino njegovega govora razume le tisti, ki obvlada njegov jezik. Tudi živali imajo svojo govorico: šimpanzi z vpitjem prenašajo sporočila sovrstnikom. Elektromagnetno valovanje je odlično sredstvo za prenos informacij. Radar omogoča kontrolorjem letenja popoln pregled nad tisoči kvadratnih kilometrov. Veliko pred človekovim odkritjem elektromagnetnega valovanja in njegove uporabe so se živali naučile, kako si z valovi priskrbeti informacije o okolju: električno polje, s katerim se obda električna jegulja, omogoča brezhibno orientacijo v vodi tudi v popolni temi. Avtorja Roland Bischoff in Rolf Andreas Zell
Dostopnost