Dostojevski, Fjodor Mihajlovič, ruski pisatelj, *30.10. (11.11.) 1821 Moskva, †28.1. (9.2.) 1881 Sankt Peterburg; zaradi sodelovanja v revolucionarnem krožku Petraševskega 1849 obsojen na smrt, na morišču pomiloščen na štiri leta prisilnega dela v Sibiriji; doživetja iz tega obdobja je opisal v Zapiskih iz mrtvega doma (1861/62; sl. 1962), 1859 vrnitev in ponovno literarno delovanje; zaradi finančnih težav se je bil Dostojevski prisiljen umakniti v tujino (1867–71 v Nemčiji in Italiji). V majhnih časovnih presledkih so nastali veliki romani, v katerih je razgalil najgloblje vzgibe in brezna človeške duše. Že v Sibiriji se je odvrnil od socializma in se obrnil k necerkvenemu krščanstvu, pozneje tudi k ruskemu mesianizmu. Nasproti intelektualcem, ki jih obvladuje z. racionalizem, je postavljeno preprosto ljudstvo kot nosilec resnične božje ideje. Z ljubeznijo in trpljenjem se človek odreši krivde.
Dela: Bedni ljudje (1846; sl. 1954), Ponižani in razžaljeni (1861; sl. 1907, 1950), Zločin in kazen (1866; sl. 1908), Igralec (1867; sl. 1909), Besi (1872; sl. 1919, 1960), Bratje Karamazovi (1879/80; sl. 1929, 1958).
Dostopnost