• Išči po:
Sudan (uradno ime Ǧumhūrīyya as Sūdān, Republika Sudan), država v sv. Afriki, na S meji z Libijo in Egiptom, na Z s Čadom in Srednjeafriško republiko, na J s Kongom Kinšaso, Ugando in Kenijo, na V pa z Etiopijo in Eritrejo; s. od tod sega tudi do obale Rdečega morja.

časovni pas srednjeevropski čas + 1 ura
površina 2,505.813 km2, S–J 2100 km, V–Z 1600 km
prebivalstvo 28,9 mln., 12 preb./km2, letna rast 2,2 %, življenjska doba 54 let
glavno mesto Kartum, 947.000 preb., 380 m nad morjem, v sv. delu države, ob sotočju Belega in Modrega Nila
upravna razdelitev 26 provinc
članstvo v organizacijah OZN (od 1956), AU, Arabska liga, Organizacija držav ob Nilu, AKP, OIC
uradni jezik arabski; angleški kot sporazumevalni jezik; razširjena tudi hamitska, ponilska in sudanska narečja
denarna enota dinar (oznaka SDD)


Naravne razmere
Sudan je največja afriška država. Srednji del je velika in razpotegnjena pokrajina z enakim imenom (Sudan). Vleče se od Atlantskega oceana do Etiopskega višavja in se deloma pokriva s sahelom. V notranjosti države – Beli Nil jo ločuje na v. in z. del – prevladujejo obsežne ravnice, na obmejnih območjih pa je več višjega sveta. Na SV Rdečemorsko gorovje (do 2259 m) ločuje ozko priobalno ravnico ob Rdečem morju od Nubijske puščave. V pokrajini Dārfūr na Z se vzpenja do 3088 m visoko bazaltno gorovje Jabal Marrah. Jz. rob kotline sestavlja sicer neizrazit hrbet Azande (do 800 m), vendar pomembna razvodnica med porečjema Nila in Konga. V j. delu države, v pokrajini Sudd, so obsežna poplavna in zamočvirjena območja. Tam se Nil v zgornjem toku (Beli Nil) združi z Gazeljo reko (Baḩr al Ghazāl) in Sobatom. V bližini meje z Ugando, na skrajnem J države, se vzpenja gorovje Imaton, podaljšek Vzhodnoafriškega višavja. Tam je tudi najvišji vrh v državi, 3187 m visoka gora Kinyeti. Tropsko podnebje s primesmi subtropskega je na S vroče in sušno, na J pa vroče in vlažno. Količina padavin se hitro zmanjšuje od 2000 mm na leto na J (deževna doba april–november) do manj kot 100 mm na skrajnem severu. Največ padavin pade pozimi le na obali Rdečega morja, to pa kaže na sredozemske značilnosti podnebja. Povprečne mesečne temperature so 24–32 °C. Prevladujoč rastlinski pas je savana; vlažna savana z razmeroma gostim drevjem na J, v skrajnem jz. delu celo prehaja v tropski deževni gozd, proti S pa si sledita sušna savana in savana s trnastim grmičevjem. Povsem puščavski S zavzema približno četrtino površja države.

Prebivalstvo
Prebivalstvo je zelo pestro. Približno polovica je »sudanskih Arabcev« oz. arabskih mešancev; največ jih je v s. provincah. Na S doline Nila živi staro ljudstvo Nubijci. Na J države prevladujejo črnska ljudstva, predvsem Niloti (Dinki, Nuerci, Šiluki) in sudanidi. V Nubskem hribovju v pokrajini Kordofan v osrčju države živijo priseljeni Nubi, v pokrajini Dārfūr Furci, v Rdečemorskem gorovju pa etiopski Bedži. Poleg omenjenih so tam še nekaj tisoč Evropejcev ter številni begunci iz sosednjih držav, predvsem iz Etiopije. Tudi v Sudanu je zaradi državljanske vojne na J države precej ljudi pobegnilo predvsem v mesta. V mesta se poleg beguncev priseljujejo tudi pripadniki nomadskih ljudstev, ki so jih v zadnjih dveh desetletjih prizadele katastrofalne suše. Tako danes živi v mestih ok. 23 % ljudi (1970: 16 %). Živinorejskih nomadov je še ok. 10 % od celotnega prebivalstva v državi. Več kot 70 % ljudi je sunitov (vsi Arabci v s. delu), črnci na J pa so pripadniki tradicionalnih naravnih verstev ali pa kristjani (predvsem katoličani; majhni skupini protestantov in koptov). Izobraževalni sistem je slabo razvit, tako da je nepismenih še vedno 70 % odraslih. Šole kljub uradni splošni šolski obveznosti številni otroci ne obiskujejo, vendar pa so glede tega med posameznimi deli države precejšnje razlike. V Sudanu je pet univerz.

Državna ureditev
Ustavo iz 1985 so po državnem udaru vojske junija 1989 razveljavili. Od takrat je bil na čelu države 15-članski vojaški svet (RCC). 1992 so sestavili prehodni parlament s 300 člani. Oktobra 1993 se je RCC sam razpustil; njegov predsednik je odtlej predsednik države in predsednik vlade; to sestavlja po deset predstavnikov vojske in civilistov. Načrtujejo splošne predsedniške in parlamentarne volitve. Ozadje nemirov, ki potekajo že od razglasitve neodvisnosti (1956), so narodnostna in verska nasprotja med arabsko-muslimanskim S ter »črno« Afriko s krščanskimi in animističnimi verami na J.

Gospodarstvo
Zaradi dolgotrajnih spopadov so gospodarske razmere katastrofalne. Temeljna dejavnost je kmetijstvo. Zaposluje še ok. 70 % aktivnega prebivalstva in prispeva skoraj celotno vrednost izvoza. Zaradi vojaških operacij in dolgotrajnih suš v j. provincah tako rekoč ni pridelka že od 1987. Osrednji območji tradicionalnega kmetovanja brez umetnega namakanja sta pokrajini Kordofan in Dārfūr (proso, pšenica, koruza, sezam, arašidi in melone). Središče poljedstva (namakanje) je pokrajina Gezira pred sotočjem Belega in Modrega Nila, med obema rekama, j. od Kartuma. Največji del bombaža in arašidov, pridelanih na tem območju, izvozijo (približno tretjina celotne vrednosti izvoza v državi), pomembne pa so tudi pšenica, sladkorni trst in zelenjava. Pridelek nasadov datljevih palm je namenjen predvsem domačemu tržišču. Sudan ima z Egiptom pogodbo o izkoriščanju vode iz Nila. Pogodba natančno določa, koliko vode je dovoljeno porabiti. Najpomembnejša območja z živinorejo (govedo, ovce, koze, kamele) so savane na Z in v osrčju države. Pomembno je tudi pridobivanje gumiarabikuma (iz akacije) v savanah osrednjega Sudana. Ribolov je slabo razvit in ni pomemben.
Rudarstvo je omejeno na izkoriščanje zlate, kromove in manganove rude ter pridobivanje soli, sadre in sljude. Na JV države so bogata nahajališča nafte, vendar so zaradi vojaških spopadov za zdaj še neizkoriščena. Predelovalna industrija je skoraj v celoti v Kartumu. Sestavljajo jo živilska, potrošna, tekstilna, lesna in kemijska podjetja. V prometu imajo vodilno vlogo državne železnice, a so omejene le na s. del države. Cestno omrežje sestavljajo predvsem utrjene makadamske ceste in poti; vse leto so prevozne le na S, na J pa samo v sušnem obdobju. Kartum in edino pristanišče, Port Sudan ob Rdečem morju, povezujeta železnica in asfaltna cesta. Najpomembnejša prometna pot v težko prehodnih močvirjih na J je reka Beli Nil. Mednarodno letališče je pri Kartumu.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 10,7 mlr. USD, 370 USD na prebivalca
delež po panogah (1999, ocena) kmetijstvo 43 %, industrija 17 %, storitvene dejavnosti 40 %
uvoz (2001, ocena) 1,6 mlr. USD
izvoz (2001, ocena) 2,1 mlr. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena) 24,9 mlr. USD


Zgodovina
V 2. tl. pr. n. š. je bila Nubija del egiptovske države. V 9. st. pr. n. š. je nastala država Kuš; obstajala je do 4. st. n. š. V 19. st. je območje ponovno zasedel Egipt. 1881 je izbruhnila vstaja pod vodstvom mahdija in 1885 je bil zavzet Kartum. Nova mahdijeva država je obstajala do 1898. Ko so jo ponovno zavzele britanske in egiptovske čete, je postala kondominij pod upravo obeh zavojevalk (priznan 1936). 1.1.1956 je Sudan postal neodvisna republika; 1958–65 je bila na oblasti vojaška vlada. 1969 je bil po ponovnem vojaškem udaru za predsednika revolucionarnega sveta imenovan G. Nimeiri; 1971–85 je bil predsednik države. Nimeiri si je prizadeval za arabski islamski socializem. Upornemu J, kjer je že vrsto let (od 1965) divjala državljanska vojna med krščanskim in animističnim črnskim prebivalstvom ter vladnimi silami, je priznal notranjo avtonomijo. Z ustavo 1973 je bil islam razglašen za državno vero, krščanstvo pa ni bilo priznano. 1983 se je po uvedbi šeriatskega prava v vsej državi državljanska vojna znova razbesnela. Po padcu Nimeirija je oblast začasno prevzela civilna vlada pod vodstvom Sadiqa Al Mahdija, vendar je ta s svojo neodločno politiko krmarjenja med intresi uporniških osvobodilnih gibanj na J in islamskim fundamentalizmom izzvala nov državni udar.
Novi predsednik države je od 1989 Omar Hasan Ahmed Al Bashir. Že tako nezavidljiv gospodarski položaj se je še poslabšal zaradi katastrofalnih suš in zaradi 3 mln. beguncev iz sosednjih držav Etiopije in Čada. Tako je zaradi lakote umrlo pol milijona ljudi. Maja 1992 so vlada in uporniki sicer sklenili sporazum o koncu državljanske vojne, ki pa se ni končala. Bashir je bil ponovno izvoljen 1996, OZN pa je za Sudan uvedla sankcije. Ukinili so jih 2001, ko je Bashir odstranil ideologa islamistov, Hassana Al Turabija. Obtobra 2002 podpis sporazuma o prekinitvi ognja z SPLA, toda nasilje arabskih milic nad črnskimi prebivalci se je nadaljevalo, predvsem v Nubskem hribovju in pokrajini Dārfūr (tam od aprila 2004 opazovalci Afriške unije).

Sorodna gesla: Bashir, Omar Hassan Ahmad Al | Bližnji vzhod | Kartum | mahdi | Nimeiri, Gaafar | Sahara | sahel | Sudan | Sudd


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek